Trihomi
18 avgusta, 2020RABA KONOPLJE Z OSEBNEGA IN PRAVNEGA VIDIKA
24 julija, 2022
KONOPLJA V JUGOSLAVIJI
Konoplja je bila vzgajana v Jugoslaviji in je bila zelo razširjena. Po popisih, od 17. stoletja dalje, so jo večinoma gojili na posestvih prebivalcev današnje Donje Gračanice, katera je bila na območju nekdanje vasi Tetovo.
Konopljo so predelali v vlakna in tkali različne tkanine. Ljudje s tega območja so imeli tradicijo izdelovanja blaga iz bele konoplje.
Največ so izdelovali vrvi, ki so bila predena konopljina vlakna, zaradi česar so dobile ime konopljina.
Poleg proizvodnje tkanine iz konopljinih vlaken so konopljo uporabljali tudi za druge namene. Ženska konoplja, čemur danes pravimo marihuana, konoplja, indijska konoplja in še kako drugače, je dala rože in semena.
Cvet je bil obran pred popolnim odprtjem drobnih cvetov, povezanih v šopke, ki so bili posušeni na prepihu. Po sušenju so te šopke hranili v shrambi. Rožo so uporabljali za številne gospodinjske potrebe: kadilo v sobi, kjer je ležaal hudo bolna oseba, izdelovanje piškotov za otroke in starejše, pripravo medu s konopljinimi cvetovi in razne druge potrebe.
Največ pa so jo uporabljali za kadilo pri bolnikih s hujšimi oblikami kašlja. Sodobna farmacija proizvaja sirupe proti kašlju, v katerih je ena od t.i lahke droge.V gospodinjstvih so hranili tudi suhe konopljine liste, s katerimi so v hiši kadili takoj, ko so se domačini začeli prehlajati in kašljati.Iz konopljinih semen je bilo proizvedeno visokokakovostno olje. Olje se uporabljali kot zdravilo za številne bolezni. Sodobna medicina je dokazala zdravilne lastnosti in zelo široko uporabnost tega olja.
V srednji Bosni so konopljino olje pridobivali s hladnim stiskanjem in kuhanjem. To olje, proizvedeno s hladnim stiskanjem, je bilo bolj cenjeno in prepoznavno po svoji barvi, gostoti in zračnosti.Kadilo s konopljinimi listi je bilo narejeno tako, da so na žar v likalniku (na leseno oglje) položili en ali dva ščepca zdrobljenih suhih listov in se nato z lahkim valom pomikali po vseh prostorih hiše. Kadila so najpogosteje izvajali pri nekaterih sezonskih boleznih. Lestenci, nekoč improvizirani iz gospodinjskih pripomočkov, so bili uporabljeni tudi za kadilo. Posledica tega je bila, da če bolnik ne bi jokal od bolečine, bi se njegovo razpoloženje dvignilo, družinski člani, ki so skrbeli za bolnika, pa bi bili razbremenjeni.
Priprava medu s konopljinimi cvetovi, kot domače zdravilo, je bila namenjena predvsem družinam, ki so imele svoje nasade konoplje. V med so dali sveže nabrane konopljine cvetove. Takšen med je bil uporabljen po treh do štirih tednih. Med so dajali osebi z bledico, splošno oslabelostjo, izgubo apetita, nespečnostjo, nočnim uriniranjem, revmatskimi bolečinami, težavami pri hoji, mišično oslabelostjo, kašljem itd.Pripravljeno je bilo tudi zeliščno žganje s konopljinim cvetom. V prvo žganje, ki je najmočnejše, so dali svež, pogosteje pa suh cvet, kot prvega na kotlu. Po treh tednih, ko je cvet stal v žganju, so žganje lahko uporabili za masažo bolečih mest, pa tudi za domača zdravljenja, kjer so uporabljali piškote in med s konopljinimi cvetovi. Še posebej veliko so ga uporabljali pri bolečinah v predelu srca.
Kajenje konopljinega cveta med ljudmi ni bil običaj vse do konca šestdesetih let, ko so obiskovalci glasbenega festivala na otoku Wight, kamor je mladina nekdanje države začela zahajati od leta 1968, prinesli ta običaj. Tam so bila največja srečanja rock glasbenikov in ljubiteljev rock glasbe. Kar naenkrat se je pojavilo zanimanje za posušeni cvet ženske konoplje, danes imenovane marihuana, indijska konoplja in še kako drugače.
Pred prihodom običaja kajenja posušenih konopljinih cvetov, leta 1964, je Jugoslavija ratificirala Konvencijo o mamilih, ki so jo Združeni narodi sprejeli v začetku leta 1961. To konvencijo je ratificiralo nekaj več kot 70 članic Združenih narodov. Glede na to, da kajenje ženskih cvetov konoplje v Jugoslaviji v tistih letih ni bilo poznano, se gojenju konoplje, ki je bila v državnem interesu, ni posvečalo posebne pozornosti.
V teh letih je bila Jugoslavija sedmi proizvajalec konoplje na svetu, ki je z izvozom izdelkov iz konoplje prinašal znatne dobičke. Šele poleti 1968 je policija začela obiskovati konopljina polja in postopoma prepovedala pridelavo.
Že v začetku sedemdesetih let 20. stoletja ni bilo zemljišč z zakonitimi nasadi konoplje.
V bolj oddaljenih vaseh, daleč od glavnih cest, so še naprej gojili konopljo za različne gospodinjske potrebe, ki so omenjene v tem besedilu. V ljudstvu so konopljin posušen cvet pogosto imenovali veselo.
Trenutno je največji proizvajalec konoplje in izdelkov iz konoplje Ljudska republika Kitajska, ki z izvozom polizdelkov in izdelkov iz konoplje letno zasluži več kot pet milijard ameriških dolarjev.
Autor: blog.neum-bih.com/
Poleg proizvodnje tkanine iz konopljinih vlaken so konopljo uporabljali tudi za druge namene. Ženska konoplja, čemur danes pravimo marihuana, konoplja, indijska konoplja in še kako drugače, je dala rože in semena.
