PRAVNI VIDIKI RABE KONOPLJE

Naj se najprej predstavim, sem Janko Pirc, direk­tor in lastnik podjetja KONOPLJA OSVOBAJA. Oseba, ki do leta 2011 za rastlino konoplja še ni slišala, niti ni vedela, kako rastlina konoplja izgleda. S konopljo sem se srečal povsem slučajno, ko mi je znanec omenil, da bi s pomočjo konoplje lahko poma­gal svoji bivši partnerki, ki se bori z MS, ter sinu s hudo obliko sladkorne bolezni (TIP 1). V letu 2011 sem se podal v raziskovanje rastline kot take, ter preučevanje njenih učinkov ter njenih derivatov, na sama stanja v telesu, ki nam ne odgovarjajo. Preučevanje je poteka­lo večkrat tudi pozno v noč. Ker v letu 2011 nikakor nisem mogel od nikogar dobiti kakovostne smole ali pripravka, s katerim, bi lahko pomagal svojim družin­skim članom, sem se po pravni preučitvi vzgoje in rabe konoplje, v letu 2012 odločil, da sam vzgojim rastlino, s katero bi pomagal svojim bližnjim. In glej ga zlom­ka, ko so bile rastline na vrtu visoke približno en meter, so na dvorišče in kasneje tudi v mojo hišo prišli možje postave. Na precej dramatičen način so posekali ter odpeljali osem rastlin konoplje. S tem se je začel moj pravni boj z zakonodajno in sodno vejo v RS.

Naj podam nekaj dejstev. Rastlina konoplja z latinskim imenom Cannabis   L., obstaja kot vrsta samo ena in razen v ZDA ni bila nikoli prepovedana, sploh pa ne v Sloveniji oziroma na območju bivše Jugoslavi­je. Obstajajo tri podvrste – sativa, indica in ruderalis, ter več tisoč variacij. Torej, ne obstaja niti industrijska, niti indijska, ‘ta prava’, medicinska in tako dalje. Kon­oplja obstaja samo ena in to je fact, aksiom, dejstvo. Konoplja je bila na konvenciji o drogah, leta 1961 v 2. odstavku 28. člena te iste konvencije izključena iz te konvencije in je kot taka za industrijske namene in hor­tikulturo, kot samooskrbo dovoljena. Z 02.12.2022, pa je bila konoplja tudi izločena iz skupine nevarnih drog. Kaj točno so po definiciji droge? To so izvlečki rastlins­kega, živalskega in mineralnega izvora, ki se uporablja­jo za zdravljenje. In vsaka droga je lahko zdravilo, ne more pa biti vsako zdravilo droga, kajti če je le to nar­ejeno iz sintetike, tedaj ni droga, pač pa zgolj zdravilo, mamilo, narkotik itd.

Ali je konoplja legalna? Je. Ali je legalna njena raba, pa naj si bo v medicinske, industrijske ali rekreativne na­mene? Je. Ali je legalna prodaja konoplje in izdelkov iz nje? Je. Kje je potem problem? Prepovedana oziroma nelegalna je njena preprodaja oziroma prodaja drugim, brez da bi bil za to izdan račun.

 Kdaj je konoplja na­menjena za industrijske namene, kdaj za rekreativne in kdaj za medicinske? Kadarkoli. Vprašanje je tudi kat­era konoplja kdaj. Lahko se uporablja konoplja, ki je bila namenjena za industrijske namene iz istega polja, tako za industrijske, kot tudi medicinske in rekreativne namene. Kje je potem problem? Problem je v sami stigmatizaciji ter zavajanju. Če govorimo o konoplji za rekreativne namene, običajno govorimo o konoplji z višjo vsebnostjo kanabinoida THC, kadar pa govorimo o konoplji za industrijske namene, pa govorimo o kon­oplji z višjo vsebnostjo kanabidiola CBD. Pri konoplji za medicinske namene pa običajno govorimo, kadar sta oba navedena kanabinoida v razmerju nekje 1:1. Vse to skupaj navadno zavajanje. Delno drži, vendar ne povsem.

Rastlino konoplja je nemogoče patentirati. Zato to pred­stavlja velik problem za farmacevtsko industrijo, ki sloni na sistemu ene molekule. V ta namen le ta letno na­meni ogromno sredstev za propagando z nasprotnim učinkom. Do leta 1937 je bila konoplja povsem legalna, po širnem svetu se je uporabljala v različne namene. Lesna industrija, bombažna industrija ter farmacevtska industrija z naftnimi lobiji, so bili tisti, ki so za več de­setletij postavili konopljo v izredno nezavidljiv položaj. Kasneje se pojavi še ena prelomnica, in sicer po letu 1970. Od tedaj pa do danes, se je % THC-ja v rastlini povečal za vsaj šest krat. Ali je to naravno? Ni. Kdo je to naredil? To se je naredilo z vzgojo v zaprtih prostorih ter z namenom doseči čim večjo tako imenovano zade­tost. V tem primeru pa govorimo o zlorabi rastline in ne več o rabi le te. S pravnega stališča se tu začne spor­nost, saj ne govorimo več o konoplji s širokim spektrom kanabinoidov ter terpenov, ki je rastla pod soncem. Tu­kaj govorimo o konoplji, ki je rastla v zaprtem prostoru, daleč od naravne svetlobe. Tudi tu zadeva ni sporna, v kolikor je govora o gojenju za lastne potrebe v okviru družine in njenih članov, ter v kolikor ne obstajajo po­goji za vzgojo rastline na prostem. Za lastne potrebe je legalna vzgoja konoplje tako v zaprtem prostoru, na balkonu ali pa na vrtu (lahko tudi v rastlinjaku). V ta namen lahko vzgajamo katero koli variacijo. Če pa pridelujemo na površini, ki je večja od 1000 m2, pa je treba pridobiti dovoljenje MKGP RS in kupiti deklarira­no seme, ki je na evropski sortni listi. V tem primeru govorimo o proizvodnji konoplje. Tudi tukaj ni nujno, da je konoplja samo za industrijske namene.

Lahko se up­orablja tudi v rekreativne ali medicinske namene. Kje je meja, razlika oziroma odklon od znanega? Predvsem v pojmovanju definicije rabe. RS je dolžna na podlagi 23. člena konvencije o mamilih iz leta 1961, ratificirane 26.02.1964, napraviti regulacijo, v kolikor se v drža­vi pojavi interes po konoplji za medicinske namene. Zakaj RS tega ni naredila? Moje osebno mnenje je v interesu in pritiskih tako s strani farmacevtskih lobijev kot tudi zaradi neznanja oziroma nepoznavanja rast­line kot take in njenih učinkov. Zdravniki so neposredno kot zaposleni v javnem sektorju, zavezani URS ter Hel­sinški deklaraciji. Zavezani so vsekakor tudi Hipokrato­vi prisegi ter Ženevski konvenciji. Če pacient ali zdra­vnik ugotovita oziroma najdeta izdelek ali preparat, s katerim si pacient lahko lajša nastalo situacijo v telesu ali pa jo celo odpravi, je treba to zabeležiti v kartoteko ter omogočiti pacientu, da ta pripravek oziroma izdel­ek tudi pridobi (37. člen Helsinške deklaracije). Če zdravnik ne želi oziroma ni pripravljen slediti pacientu, ima pacient pravico zoper zdravnika podati kazensko ovadbo (po šestih členih KZ-1). V podjetju KONOPLJA OSVOBAJA, smo v ta namen naredili povzetek pov­ezav, linkov iz 800 strani, na 248 strani, učinkovitosti konoplje. Zbrane so zgolj strokovne študije. V podjet­ju nam je tudi uspelo, da je sedem izdelkov iz našega asortimana že šlo na recept, oziroma so stranke dobile povračilo nakupa s strani ZZZS.

Zakaj prihaja do tako velikih anomalij tako na samem trgu kot tudi s pravnega vidika? Predvsem zaradi neznanja in nevednosti. Zato smo se v našem podjetju odločili, da bomo ljudem kot prvo svetovali ter jih izo­braževali in jim šele na koncu ponudili svoje izdelke. Naš pristop je individualen, poskušamo delovati po ho­lističnem principu ter z entourage efektom doseči, da stranke pridejo do ravnovesja znotraj sebe.

Janko Pirc

KONOPLJA OSVOBAJA D.O.O.