Zgodovina konoplje

SVETOVNA ZGODOVINA KONOPLJE

Človeštvo ne živi v vakuumu. Naša zgodba se prepleta z zgodbami nešteto drugih vrst, in ko naredimo te rastline in živali za del našega življenja, za vedno spremenimo našo in njihovo življenjsko pot. Če razumemo njihove zgodbe, bomo laže razložili lastno.

Ni rastline, ki bi imela tako zamotano razmerje s človeštvom, kot ga ima konoplja. Nenavadna zgodba o konoplji nudi več pohlevnega razpletanja vzporedno s človeško zgodbo; namesto tega se vije v cikcaku prek naše poti, včasih popolnoma izgine in se pojavi, ko jo najmanj pričakuješ in pogosto iz čisto nove smeri. Kakor se spodobi, pa se začne na samem začetku.

KITAJSKA

Konoplja se je najbrž razvila v srednji Aziji, kjer je bila ena prvih rastlin, ki so jih gojili zaradi vlaken. Za bombaž iz Indije in lan iz Sredozemlja se je prvič izvedelo šele 1000 let kasneje. Konoplja je bila ena od niti, ki je na tej otroški stopnji civilizacije povezovala skupnosti. Ljudje so pred njo že udomačili kulture (in tudi konopljo), ki so jim dajale hrano, toda konoplja jim je ponudila gradivo, ki je bilo kot nalašč za spretnosti, ki so se jih začenjali učiti. Množice so se od konoplje nadejale snovi za vsa svoja oblačila; samo premožni so si lahko privoščili razkošje svile. Konoplja in murva (hrana sviloprejk) sta bili tako pomembni in razširjeni kulturi, da je postalo reklo >> dežela murv in konoplje << sinonim za Kitajsko.

Obilica dokazov iz grobov in drugih najdišč širom Kitajske govori o vztrajnem gojenju azijske konoplje vse od prazgodovine. V 12000 let starem najdišču iz neolita, ki so ga odkrili v Yuan-Shanu (v sedanjem Tajvanu), so našli ostanke preprostih, peščenih loncev, katerih površino so krasili vzorci konopljenih trakov, poleg njih pa še gravirane, kamnite tolkače, s katerimi so trli konopljo.V pozno neolitskem najdišču (okoli leta 4000 pr. n. š.) v pokrajini Zheijang so našli dokaze o tkaninah iz konoplje in svile. Ko so izkopavali na najdišču kulture Shang (1400-1100 pr. n. š.) blizu vasi Taixi v pokrajini Hebei so odkrili ostanke delavnic za tkanje konoplje, nekaj kosov ožgane konopljene tkanine in na 13 delov raztrgan svitek konopljenega blaga.

V grobiščih Chou pri HsinTs´unu blizu An-Yanga so odkrili več kot 1000 pogrebnih predmetov. Na popisu so se poleg zlata, svile, laka in drugih dragocenih stvari znašli tudi izdelki iz konoplje.

Krsta, ki je bila v notranjosti, je bila narejena iz lesenih desk, ojačanih s sponami iz konopljenega blaga, ki so jih z lakom pritrdili na krsto. Grob iz časov pozne zahodne dinastije Chou, ki so ga odkrili v pokrajini Shaanxi, je vseboval bronaste posode, orožje, žad, lonce in gosto stkan kos blaga iz konoplje. Na drugih grobiščih dinastije Chou so izkopali bronaste predmete, ki so jih varovali iz svile in konoplje stkani ovoji.

Včasih so stare knjige najboljši arheologi in nekaj jih ponuja bežen pogled na vlogo konoplje v zgodni Kitajski. Shu Ching (okoli leta 2300 pr. n. št.) pove, da je zemlja pokrajine Shantung  »belkasta in bogata… s svilo, konopljo, svincem, borovci in nenavadnimi kamni...« in da so prebivalci doline Henan svojim vladarjem plačevali davek v konoplji.

V grobiščih Chou pri HsinTs´unu blizu An-Yanga so odkrili več kot 1000 pogrebnih predmetov. Na popisu so se poleg zlata, svile, laka in drugih dragocenih stvari znašli tudi izdelki iz konoplje.

Krsta, ki je bila v notranjosti, je bila narejena iz lesenih desk, ojačanih s sponami iz konopljenega blaga, ki so jih z lakom pritrdili na krsto. Grob iz časov pozne zahodne dinastije Chou, ki so ga odkrili v pokrajini Shaanxi, je vseboval bronaste posode, orožje, žad, lonce in gosto stkan kos blaga iz konoplje. Na drugih grobiščih dinastije Chou so izkopali bronaste predmete, ki so jih varovali iz svile in konoplje stkani ovoji.

 Armade vojskovodij so bile zaščitene z oklepi, ki so bili sešiti s konopljenimi trakovi, iz konoplje narejene tetive za lok pa so tako prekašale bambusove, ki so jih uporabljali poprej, da so odločile marsikatero bitko. Konopljo so nasadili okoli vsakega plemiškega gradu, da bi utrdili zemljišče.

 

Najstarejšo lekarniško knjigo, kar jih poznamo, Pen-Ts'ao Ching, so sestavili v 1. ali v 2. stoletju pred našim štetjem iz še starejših odlomkov, ki jih pripisujejo legendarnemu cesarju Shen Nungu (okoli leta 2300 pr. n. št.).  Knjiga omenja, da konoplja »raste okoli rek in v dolinah pri T'aishanu, sedaj pa jo vidiš že povsodi. «

Shih Ching (Knjiga od), zbirka 305 pesmi in psalmov, zloženih med leti 1000 in 500 pr. n. št. Trinajstkrat omenja proso, dvajsetkrat murvo in sedemkrat konopljo. V prvem slovarju Shuo-ewn chieh-tzu, ki ga je izoblikoval Hsu Shen v obdobju vzhodnih Hanov, se pojavljajo štiri različice besede ma (konoplje). Chi-chiu-pen, abecednik, ki so ga sestavili v 1. stoletju pr. n. št., da bi z njim učili pisanja in branja, v enem stavku našteva riž, proso in konopljo.

Te zgodnje knjige sta omejevala teža in prostornina lesenih in bambusnih pisalnih deščic in cena redkega, svilenega protopapirja zhija. Med dinastijo Han (leta 207-220 pr.n.št.) so odkrili, da lahko pisalno površino, če jih strejo in zmlinčijo skupaj z murvino skorjo. Zgodovina dinastije, Hou-Han Shu, postavlja izum papirja v leto 105 n. š., in ga pripisuje markizu Cai Lunu, načelniku mojstrov obrti med vladavino cesarja He Dija. Arheologi so odkrili stare primerke konopljinega papirja iz obdobja zahodnih in vzhodnih Hanov v Xinjiangu, notranji Mongoliji in Shaanxiju, tako da je Cai Lun po vsem sodeč samo nadziral rokodelce, ki so izdelovali papir, in obenem širil dober glas o njem med cesarskim uradništvom. Kakor pravi poglavje 108 v Hou-Han Shuju, je »razkazal postopek cesarju v prvem letu Yuan-Hsinga in požel hvalo za svoje sposobnosti. Odtistihmal so papir uporabljali povsod.«

Nekaj arheoloških odkritij podpira pisana pričevanja Hou-Han Shuja. Izkopavanje porušenega stražarskega stolpa v Tsarkhortei nam je priskrbelo popisan primerek papirja, ki je nastal v času Cai Luna. Druge pomembne najdbe so leta 1974 odkrili v grobu v pokrajini Kansu. Izkopani kosi papirja iz konoplje so bili v treh plasteh in z lesenimi trakovi pritrjeni na stranice voza z volovsko vprego. Nemara najstarejše obstoječe primerke papirja, ki je narejen stoletje pred Cai Lunom, pa so odkrili v grobnici blizu Xiana v pokrajini Shaanxi .  Grobnica in predmeti niso mlajši od vladavine Wu Dija iz dinastije zahodnih Hanov (140 – 87 pr.n.št.). Odlomek iz Konfucijevega Lun Yuja (Analekte), ki je napisan na pobeljenem konopljinem papirju leta 716 n.š., so našli na pokopališču pri Tirfanu v pokrajini Sinkiang. Isto najdišče je prispevalo prelep par čevljev iz konopljinega papirja, ki so jih sešili s konopljenimi nitmi. Leta 770 je konoplja spet pomagala človeštvu narediti naslednji korak – tiskanje prve knjige, Dharani, zbirke molitev na papirju, ki je bil narejen samo iz konoplje.

Papir iz konoplje je upogljiv, močan, prefinjen in vodoodporen, zaradi teh značilnosti so ga cenili in radi uporabljali za uradne listine, knjige in kaligrafijo. V Hsin Thang Shu-ju piše, da je dvor dinastije Chin vsak mesec zalagal učenjake Akademije zbranih dostojanstvenikov s petimi tisoči pol papirja iz konoplje. Iz konopljenega papirja , ki so ga delali v I-Chouju (sedaj Sečuan), so bile v obdobju Khai-Kuan (od leta 713 – 742 našega štetja) narejene vse knjige v cesarski knjižnici.

Arheologi so odkrili tudi nekaj delcev konopljenega papirja iz stare Koreje, med njimi debel, močan, pobeljen in svetlikajoč se kos chi-lin china (papirja iz kraljestva Silla). Ta je bil na seznamu dajatev Kitajski, Katere učenjaki so ga cenili zaradi izjemne kakovosti. Fei Fu Yu Lueh piše, da je tudi mingovski umetnik Tung Chi Chang slikal na chi-lin chih. O konoplji se na široko poroča v Fan Sheng-chih shuju, razpravi o kmetovanju, ki jo je napisal Fan Sheng-chih okoli leta 25 pr.n.š.. Konopljina semena so najprej obdelali z namakanjem v zvarku iz zmletih konjskih kosti, omeja, sviloprejk in ovčjega gnoja. Čeprav Nan-Ch’i shu, zgodovina dinastije južnih Ch’ijev (od leta 470 - 502 našega štetja), omenja kašo iz konopljinega semena, je raba konopljinega semena za prehrano do 6. stoletja doživela precejšen upad. Sčasoma ga je nadomestilo žito, ki ni vsebovalo toliko maščobe, in v glavnem so pozabili njegovo prehrambeno vrednost. Kitajski kmetovalci so iz konopljinega semena izdelovali tudi črno barvilo za svoja oblačila.

Konoplja se pojavi tudi v zgodovini kitajske medicine. Znameniti zdravnik Hua Tuo (od leta 141 – 208 n.š.) je izumil ma-yo (vino iz konoplje) in ma-fei-san (vreli konopljin prah), ki ga je delal iz kanabisa in omeja, uporabljal pa za anestetik med svojimi operacijami. Medicinski priročnik Pen T’sao uvršča me tako med yin (ženske, chu-ma) in yang (moške, i-ma) snovi. Cesar Shen Nung je uvrstil chu-ma med vrhovne eliksirje nesmrtnosti in svetoval Kitajcem, naj gojijo samo ženske rastline zaradi njihovih velikih prednosti za medicino. Dvorna etiketa med dinastijo Zhou (od leta 770 – 220 pr.n.š.) je od gostov zahtevala, da med obredne darove vključijo tudi ma fen. Med dinastijo Qi (od leta 479 – 502 našega štetja) je bilo odstranjevanje cvetočih moških rastlin iz pridelka konoplje spektakularen javen obred.

Edinstveno konopljeno vlakno je jedro bistva kitajske kulture izdelovanja lakiranih posod. Kitajski lak izdelujejo iz drevesnega soka (drevesa Rhus verniciferas), ki ga precedijo skozi kos konopljenega blaga, da bi ga očistili. Potem ga segrevajo in mešajo, da se homogenizira ter zgosti, nato ga nanesejo prek sredice konopljenega vlakna. Izkopavanje groba zgodnjih zahodnih Hanov pri Lao-fu-shanu v pokrajini Kiansi je prineslo na dan več od 200 grobovnih dodatkov, vključno s sedemdesetimi lakiranimi predmeti, med katerimi je bilo nekaj krilatih čaš na plahtah konopljenega blaga.

V 9. stoletju so odposlanke iz dežele barbarov (Indokine) prinesle cesarju v dar tkanino, za katero so trdile, da je narejena iz z vodo prečiščene dišeče konoplje.Dvorjani so jo opisali kot bleščečo in žarečo, ki je osvojila može s svojim sladkim vonjem. S tem in prelivanjem petih barv je bila bolj očarljiva in lepša od brokata iz naših osrednjih dežel.

 vir: Velika knjiga o konoplji

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas.